Takrat sva bila še fant in dekle, ko me je za roko pripeljal v to čudovito dolino. Bila je ljubezen na prvi pogled, kakor najina ... občutek svobode in hkrati pripadnosti prostoru. Bila sem metulj v cvetu, bila sem kragulj, ki je krožil po nebu ... Bila sem drevo, z mogočno krošnjo, listje ki se je nastavljalo soncu, plapolalo v vetru, odpadalo jeseni in se znova rojevalo nežnozeleno spomladi ... Potem je prišel na oglede še ati. Želela sem njegovo mnenje, preden se dokončno odločiva. Lahko bi ostala na kmetiji, ki so jo podedovali po teti, ali zgradila hišo tam poleg, ob cesti. Vedela sva, da naju v dolini čaka popoln začetek. Bila sva brez vsega. Hiša je bila prodana, kmetijski stroje sta nakupila skupaj z bratom ... Po premisleku, je ati rekel. "Dolina je zelo lepa, ampak jaz ne bi rad živel tukaj. Če pride vojna ... za samotne kmetije je bilo med 2. svetovno vojno najhuje. Podnevi so prihajali nemci, ponoči partizani. Pobrali so jim vse kar so imeli ... !" Kot da bi slutil. Ko se je začela vojna za osamosvojitev, sva že živela v najini dolini. S hvaležnostjo pomislim na takratne voditelje, ki so nas z modrimi odločitvami v kratkem času in malo žrtvami izpeljali iz vojne vihre. Za poroko nisva razsipavala. Bilo je prisrčno, skromno, v ožjem družinskem krogu. Namesto medenih tednov me je zapeljal z novim traktorjem, ki sva ga kupila s pomočjo poročnih daril. Če sedaj pomislim, kaj vse sva preživela ... Ne rečejo zastonj, mladost je norost!
0 Comments
Mala, odročna naselja, vasi in zaselki se praznijo, ugašajo majhne kmetije, ki prebivalcem ne dajejo dovolj dohodkov za dostojno preživetje. Vendar pa so te male odročne kmetije večinoma pravi naravni draguljčki, ki bi jih lahko odprli za ljudi, ki cenijo neokrnjeno naravo. Dohodek bi si, po našem vzoru, povečali z oddajanjem ene, največ dveh, mobilnih hišk. Tako gradimo na zaznavnem prostoru, torej naše doživetje, ki nam ga daje kvalitetna dimenzija duha prostora, za lastno vrednost narave in za človekov odnos do nje ... Na nekaj natečajev sem se prijavila s to idejo. Zdi se mi, da je prihodnost turističnih kmetij in hkrati preživetja majhnih kmetij v takšni usmeritvi ... Čeprav moja ideja ni bila sprejeta med vodilne, je požela precej zanimanja in tudi podobne namestitve s strani ponudnikov. Vem, kako težko se je pravilno odločati, da idejo spelješ v vzajemno zadovoljstvo ponudnika in gosta. Ves čas, ko smo razvijali naš produkt- Romantic Wilderness, sem poskušala dobiti v našo dolino koga, ki pozna želje gostov in zakone, kaj dovoljujejo in česa ne, reševanje pomislekov ..... Nikogar nisem uspela dobiti. Zato sem se prijavila na natečaje in razkrila, opisala postopke, skozi katere smo šli. Moje mnenje je, da bi morala na ravni države obstajati služba, ki bi svetovala na kraju samem, ne iz pisarn ... Majhne kmetije skrbijo za urejenost krajine, da se površine ne zaraščajo. Obenem pa pridelajo najbolj kvalitetno hrano z veliko ročnimi postopki dela in najmanj oziroma nič kemije. Na žalost je takšna pridelava komercialno neuspešna, veliko dela za malo zaslužka. Zato mladi niso navdušeni nad kmetovanjem in ko se vrata kmetije enkrat zaprejo, se težko znova odprejo. |
Alenka Cigale
Takrat sva bila še fant in dekle, ko me je za roko pripeljal v to čudovito dolino. Bila je ljubezen na prvi pogled, kakor najina ... občutek svobode in hkrati pripadnosti prostoru. Bila sem metulj v cvetu, bila sem kragulj, ki je krožil po nebu ... Bila sem drevo, z mogočno krošnjo, listje ki se je nastavljalo soncu, plapolalo v vetru, odpadalo jeseni in se znova rojevalo nežnozeleno spomladi ... Archives
December 2022
Categories |