Danes se veliko več govori o gozdni terapiji in razume pomen, kot se je v času, ko smo pri nas začeli s to dejavnostjo. Nismo uporabili tega imena, ampak preprosto Romantična gozdna hiška ali Romantic Wilderness za naše goste iz tujine. Intuitivno smo zgradili čutno zatočišče za iščoče in jih vodili po izkušnji s svojstvenim pristopom. Tega se ne da dobiti s certifikatom, saj pristopamo k vsaki osebi drugače, po njihovi meri, kakor jih začutimo.
Ravno v lanskem letu je najel našo hiško par iz Francije, kasneje sem izvedela, da tam vodita lokal. Ni jima bilo do druženja, svoj hribček nad kmetijo sta zapustila samo, da sta se oskrbela z vodo in hrano. Šele po treh dneh, ko sta se poslavljala, sta povedala, da sta potrebovala ravno to, da sta se odklopila od stresa. Ko sem prebirala njune vtise iz naslednjih postankov, sta dopust resnično polno doživljala, z vsemi čuti.
0 Comments
Zasnežena pokrajina se kar ne ujema s cvetočimi jablanovimi vejami, ki se bohotijo v velikem vrču pred hišo. Pobrala sem jih pod jablanami prejšnji teden, ko smo jih obrezovali, medtem ko nas je narava razvajala s svojimi 27 stopinjami. Danes zarana, pa me je kljub snežni odeji pozdravilo ptičje prerivanje, kdo bo glasnejši. Zaradi teh zvokov narave, zaradi vonjav svežih juter, mi je pomlad najbolj pri srcu. Tega se nikoli ne naveličam.
Prav tako so mi dragoceni stiki z ljudmi. Kako drugačni so prvi zvedavi pogledi, neodločno tipanje po osebnem prostoru in vprašanje “ ti je v redu?”. Ne odločam se na osnovi oznak, ki so prilepljene na ljudi, ker poznam primere, kjer so pokazale svojo (ne)moč ranjene osebe, tako da so s svojimi preračunljivim obnašanjem škodile drugim. Ne maram manipulacije in s tako osebo s težavo speljeva površinski pogovor. Nasprotno pa z odprtimi osebami brez problema tečejo besede, nevidne niti tkejo svoje zgodbe. V preteklih letih smo izmenjevali mnenja z mnogimi gosti, v kotičku pred vhodom. Javni in osebni odzivi mi veliko pomenijo, ker vem da to kar počnem, tudi njim pušča pečat. Ljudje ki živimo na tem naravnem prostoru smo neposredno povezani s krajem kjer živimo. Drevesa s svojo energijo kažejo, da podpirajo prehod na novo raven življenja, umira staro in rojeva se novo, dobesedno. Zato je naš prostor pomemben in tudi pokliče osebe, ki so na prehodih, naj so to nove osebne vezi, novo življenje pod mamičinim srcem, nastopi nova služba …. Bila sem presenečena ob teh ugotovitvah, vendar se je povezava vsega znanega zdela povsem smiselna. Čeprav včasih pomislim, da bi spremenila kakšen del izkušnje, ki jo ponujamo gostom, me razmere ustavljajo. Zdi se, da dajem/o točno tisto, kar je moje/naše poslanstvo. Življenje me vodi po čudnih poteh. Ne upiram se več, ker vem, da je to moja pot. Samo sprejemam in grem naprej. Vem da je življenje konstantna sprememba. Velikokrat se zgodi, da začnem z nečem novim, in še preden zares zapeljem, me začnejo prehitevati po levi in po desni, prodorno in neusmiljeno. Preprosto spustim, vem da sem tam zaključila. Bilo je del mojih odkrivanj, del moje POTI, zato so mi bili dani neverjetni občutki, razodetja, ki ostajajo v meni. ZELENI JURIJ je spet prispel v našo deželo. V tem obdobju deluje narava najmočneje. Če se napajamo z njo, tudi naša življenja vzbrstijo kot popki, polni nove moči in zagona. Vedno se razveselim oseb, skupin, ki me najdejo in želijo moje vodstvo. Z namenom so me našli, potrebujejo mojo besedo, misel izgovorjeno na moj način. Harmonija narave, ko srkamo njene esence na vseh ravneh, tudi nam prinese notranje umirjanje in harmonijo.
To smo občutili tudi na zadnjem doživetju Sanjave doline. Sonce je soustvarjalo kuliso z rumenimi regratovimi cvetovi, cvetoče jablane in nežnozelene bukve pa kar vabile, naj se ustavimo pod njimi. Polnjenje vitalne energije na vrelcih zemeljske energije je dobilo epilog v glinenih izdelkih . Velikonočni čas je obarvan z različnimi jedmi, za katere se recepti prenašajo iz roda v rod. PRATA je različna v vsaki vasi, čeprav so razlike samo v kakšnem detajlu. Jed, imenovana tudi velikonočni kruh, izvira iz moje rodne Gorenjske, vendar se prileže tudi na Severnem Primorskem, sploh ker me vsak grižljaj ponese v mladost ... Izdala vam bom recept, mogoče bo tudi vam ta jed popestrila praznike: Najprej na kocke narežemo štruco kruha, lahko je starejši, že malce suh. Na manjše kocke narežem še kos dimljene svinjske šunke. Na masti prepražimo 2 čebuli in ju dodamo mešanici. Nasekljamo še šopek peteršilja, dodamo sol in poper po okusu.
Potrebno je dodati še tekočino, da dobimo homogeno zmes. Velik del tekočine so jajca (20 ali po želji) in juha, lahko tudi mleko. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo stati nekaj ur, da se prepoji. Zmes nato nadevamo v črevo, če imamo naravno (mehur, danka) ali pa umetno. Zmes nadevamo zelo na tanko, ker drugače črevo poči. Pečemo 2 uri na 160 stopinj Celzija. Pa dober tek! Za mano je leto rasti na osebni ravni, leto prebujanja, raziskovanja . Vse česar se lotim, izhaja iz mene in mojega stika z obiskovalci. Če hočeš osebnostno rasti moraš iti preko težkih spoznanj, ki te večkrat priklenejo na tla, dokler ne spoznaš smisla, sprejmeš in končno ko se osvobodiš navlake, se pokaže darilo. Delavnice, ki sem jih delala v preteklem letu, so še najbolj pomagale meni. Zakaj se odzivam na takšen način, kot se … Vedno sem se borila za pravičnost. Ko sem bila prisotna ob krivici, se je v meni zbudila jeza, revolt in sem odreagirala. Sprva plaho, dokler ni moj glas našel svojega zvena, svoje barve . Tega sem se v letu , ki je za mano , globoko zavedala ravno ob sproščanjih na različne načine, naj je to v družbi naših gostov ali samosti. Sem večni upornik, vendar v meni ni sovraštva. Čeprav si včasih prav zaželim, da bi bolečino znala pregnati s sovraštvom, to preprosto ni v moji naravi. Pred leti sem osebno sprejemala izrečene besede in jih zamerila, danes se bolj posvetim tistemu, ki jih je izrekel. V besedah izražamo vedno sebe. Vsaka oseba nosi v sebi svoja spoznanja, ki so zrasla na preizkušnjah. Druga oseba ne more zrasti na mojih preizkušnjah, Lahko pa sem ob njej, jo poslušam, razumem in usmerjam … Vse delavnice, srečanja ob glinenih ustvarjanjih, v naravi, vse holistične pristope k zdravju in dobremu počutju, kar sem začela in raziskovala v letošnjem letu, bom razvijala in izvajala tudi v letu 2023. Se že pripravljam in veselim. Likovno druženje Pod kačjo smreko, smo običajno izpeljali sredi avgusta. Vsi, ki so doslej sodelovali, so navdušeni nad lepoto našega kraja in se z veseljem spominjajo prijetnega ustvarjalnega vzdušja naših dogodkov. Likovnemu ustvarjanju je običajno sledila priložnostna otvoritev razstave nastalih del s programom, naj je to recital ali glasba. Ko se je samorasla Kačja smreka poslovila v neurju, je zamrlo tudi dogajanje na travniku ob njej. Zdaj je njena potomka že kar vabljiva lepotička, zato premišljujem, da bi spet gostili podobne dogodke. Več slik si lahko ogledate na povezavi: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.779412005509432&type=3 |
Alenka Cigale
Takrat sva bila še fant in dekle, ko me je za roko pripeljal v to čudovito dolino. Bila je ljubezen na prvi pogled, kakor najina ... občutek svobode in hkrati pripadnosti prostoru. Bila sem metulj v cvetu, bila sem kragulj, ki je krožil po nebu ... Bila sem drevo, z mogočno krošnjo, listje ki se je nastavljalo soncu, plapolalo v vetru, odpadalo jeseni in se znova rojevalo nežnozeleno spomladi ... Archives
April 2024
Categories |