Zasnežena pokrajina se kar ne ujema s cvetočimi jablanovimi vejami, ki se bohotijo v velikem vrču pred hišo. Pobrala sem jih pod jablanami prejšnji teden, ko smo jih obrezovali, medtem ko nas je narava razvajala s svojimi 27 stopinjami. Danes zarana, pa me je kljub snežni odeji pozdravilo ptičje prerivanje, kdo bo glasnejši. Zaradi teh zvokov narave, zaradi vonjav svežih juter, mi je pomlad najbolj pri srcu. Tega se nikoli ne naveličam.
Prav tako so mi dragoceni stiki z ljudmi. Kako drugačni so prvi zvedavi pogledi, neodločno tipanje po osebnem prostoru in vprašanje “ ti je v redu?”. Ne odločam se na osnovi oznak, ki so prilepljene na ljudi, ker poznam primere, kjer so pokazale svojo (ne)moč ranjene osebe, tako da so s svojimi preračunljivim obnašanjem škodile drugim. Ne maram manipulacije in s tako osebo s težavo speljeva površinski pogovor. Nasprotno pa z odprtimi osebami brez problema tečejo besede, nevidne niti tkejo svoje zgodbe. V preteklih letih smo izmenjevali mnenja z mnogimi gosti, v kotičku pred vhodom. Javni in osebni odzivi mi veliko pomenijo, ker vem da to kar počnem, tudi njim pušča pečat. Ljudje ki živimo na tem naravnem prostoru smo neposredno povezani s krajem kjer živimo. Drevesa s svojo energijo kažejo, da podpirajo prehod na novo raven življenja, umira staro in rojeva se novo, dobesedno. Zato je naš prostor pomemben in tudi pokliče osebe, ki so na prehodih, naj so to nove osebne vezi, novo življenje pod mamičinim srcem, nastopi nova služba …. Bila sem presenečena ob teh ugotovitvah, vendar se je povezava vsega znanega zdela povsem smiselna. Čeprav včasih pomislim, da bi spremenila kakšen del izkušnje, ki jo ponujamo gostom, me razmere ustavljajo. Zdi se, da dajem/o točno tisto, kar je moje/naše poslanstvo.
0 Comments
Leave a Reply. |
Alenka Cigale
Takrat sva bila še fant in dekle, ko me je za roko pripeljal v to čudovito dolino. Bila je ljubezen na prvi pogled, kakor najina ... občutek svobode in hkrati pripadnosti prostoru. Bila sem metulj v cvetu, bila sem kragulj, ki je krožil po nebu ... Bila sem drevo, z mogočno krošnjo, listje ki se je nastavljalo soncu, plapolalo v vetru, odpadalo jeseni in se znova rojevalo nežnozeleno spomladi ... Archives
April 2024
Categories |